DRUGAČNI

Podrobnosti

Četrtek, 05 April 2012 11:50

Se spomnite akcije izpred nekaj let, ki je potekala pod sloganom »Vsi drugačni, vsi enakopravni«? Akcija je potekala pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, ob 50-letnici te združbe za zaščito miru in človekovih pravic v Evropi. Žal je utonila v pozabo, čeprav je bila ena najuspešnejših tovrstnih akcij na stari celini.

Kakorkoli, izbrati temo za moj tokratni prispevek je bilo težavno. Sploh ob poplavi tem vrednih komentarja. Naj si bo to stopicljanje evropskih oblasti, ki jih je preveč strah izgubiti del svoje politične moči in zato ovirajo reševanje evra, ali večne peripetije med Pahorjem in Janšo. Potem so tukaj še večne Patrije in Falcon ter seveda »pohujšanje« ob letošnjem Cankarjevem tekmovanju. No, izbral sem si področje, kjer so spremembe na bolje najverjetnejše. Malo verjetno namreč je, da bomo v bližnji prihodnosti na političnem odru imeli drugačno izbiro kot Boruta in Janeza, tudi Patrija in Falcon bosta odšla v zgodovino kot moderna »mita«. Knjig za Cankarjevo tekmovanje nisem prebral, tako da se moram komentarja vzdržati.

Sem pa prebral sprejet Družinski zakonik. Mislim, da je bilo o njem povedanega veliko, morda občasno celo preveč. Tako ne bom pogreval razprave o enakosti pred zakonom in brezmejne ljubezni, tudi boga. Mnogo bolj se mi zdi zanimivo vprašanje zakona o družinah in referenduma o njem s stališča ustavnih sodnikov. Ustavno sodišče letos skupaj z državo praznuje 20 let obstoja. Čeprav se morda ne zavedamo, je imeti ustavno sodišče velik privilegij za navadnega človeka. V svojem bistvu je ustavno sodišče zadnji branik navadnega človeka zoper »vsemogočni« državi. Opravlja namreč dve temeljni funkciji. Prvič, preverja, ali so zakoni skladni z ustavo, tj. nekim minimalnim standardom pravnih norm, ki je sprejemljiv praktično za vse oblastnike. Drugič, skrbi za varovanje človekovih pravic in svoboščin na način, ki je zavezujoč za oblast v državi.
Prav vloga branitelja navadnega človeka je v primeru referenduma o Družinskem zakoniku posebej nehvaležna za sodišče in ustavne sodnike. Referendum namreč predstavlja najvišjo obliko ljudske volje. Torej je nekaj, kar bi Ustavno sodišče moralo ščititi. Hkrati pa materija Družinskega zakonika ureja področje človekovih pravic. Tudi te mora Ustavno sodišče po definiciji ščititi. Sedaj je pred devetimi sodniki zelo težka naloga, enemu izmed področij bo moralo odreči zaščito. Ali bo to referendum in z njo ljudska volja, na kateri je utemeljena naša neodvisnost in naša ustava? Ali bodo to vendarle človekove pravice, ki so neodtujljive človekovi naravi? Ne glede na odločitev ustavnih sodnikov, nekdo ne bo zadovoljen. Morda bodo to geji in lezbijke ter še huje njihovi otroci, saj je izzid dopuščenega referenduma jasen, z njim bo sodišče obdržalo neznosno razlikovanje in neenakost pred zakonom. Če pritrdi Vladi v odhajanju, pa bo deveterica sodnikov nase spravila gnev nasprotnikov in množice tradicionalistov, nedvomno se bo postavila tudi v vlogo moralnega razsodnika. Morda bo sodnike celo doletela jeza tistih, ki bodo izgubili.

Odločanje o Družinskem zakoniku ne bo lahko. Od Ustavnega sodišča bo terjalo veliko poguma in modrosti. Odločitev in že potekajoča priprava na njo pa sta povzročili (pre)veliko škodo. Škodo, ker ne razumemo drug(ačn)ih ...

Kristijan Jejčič