Naša izvršna veja oblasti nam je v začetku februarja pripravila načrt za izhod iz krize s pomenljivim naslovom: Slovenska izhodna strategija 2010–2013.

V Snojevem Etimološkem slovarju lahko preberemo, da izraz strategija izhaja iz grške besede strategos »vojskovodja«, ki je zloženka iz besede stratos »vojska, truma vojakov«; strateg pa je »vojaški strokovnjak, ki načrtuje velike vojaške operacije«. Premier Pahor je kot »vrhovni vojskovodja« skupaj s svojim ministrskim »generalštabom« izdelal načrt za veliko vojaško operacijo reševanja države oziroma predvsem njene ekonomije. So vojaški izrazi naključje? Morda pa so simptomatični in izražajo realnost oziroma pravo naravo današnjega ekonomskega sistema?

Katedra tiskana izdaja (marec 2010)

Brez komentarjev | Pogledov: 439

V mestu, ki se predstavlja kot enotno, dejansko zija globok razkol: med verstvi, med narodnostmi ter med nasilno vojsko in ljudskim odporom. Jeruzalem je prizorišče konflikta, ki samo čaka, kdaj bo eksplodiral, podžigata pa ga dolgotrajna in nezakonita okupacija.

Katedra tiskana izdaja (januar 2010)

Brez komentarjev | Pogledov: 636

Potem ko je predsednik države Danilo Türk 30. novembra s srebrnim redom za zasluge odlikoval Tomaža Časa, Tomaža Ertla in Leopolda Jesenka za zasluge v času akcije Sever, s katero so preprečili »miting resnice« leta 1989, je opozicija z Janezom Janšo na čelu to dejstvo uporabila za spretno odvračanje pozornosti javnosti od afere »Patria« in drugih neprijetnih tem. Podmladek SDS-a je predsednika države želel celo odlikovati z naslovom »šalabajzer«, predsednica komisije za peticije Državnega zbora Irglova pa je pozvala državljane, naj ji pošiljajo pričevanja z opisi kršitev Udbe, ki jo je v preteklosti vodil tudi Tomaž Ertl. V opozicijskih SDS in SLS so zoper Türka napovedali tudi ustavno obtožbo, pozvali ljudi na ulice (toda šele spomladi), ob odlikovanje pa se je obregnila celo ljudska stranka.

Brez komentarjev | Pogledov: 721

Ob strankarskih političnih bojih se zdi branje klasikov osvežujoče. Pomaga jasneje uvideti sedanji trenutek. Zelo osvetljujoče je prebirati Demokracijo v Ameriki Alexisa de Tocquevilla. Nastala je davnega leta 1835 – torej v času, ko je po Ljubljani popival dr. France Prešeren. V njej, med drugim, preberemo, da so stranke »nujno zlo svobodnih vladavin«, še posebno v obdobjih, »ko so spremembe v družbenem stanju tako počasne in neopazne, da ljudje mislijo, da so dosegli končno stopnjo«. Takrat namreč nastopi »čas spletk in malih strank«.

Katedra tiskana izdaja (december 2009)

Brez komentarjev | Pogledov: 664