| Jeruzalem, mesto v razkolu |
|
| Prispeval/a: Lior Volinejc | ||||||
| 27. January 2010 | ||||||
 V mestu, ki se predstavlja kot enotno, dejansko zija globok razkol: med verstvi, med narodnostmi ter med nasilno vojsko in ljudskim odporom. Jeruzalem je prizorišče konflikta, ki samo čaka, kdaj bo eksplodiral, podžigata pa ga dolgotrajna in nezakonita okupacija.
Katedra tiskana izdaja (januar 2010)
Glavna znamenitost Jeruzalema so stari mestni zidovi, ki obdajajo svetišča treh velikih svetovnih religij. Toda na jeruzalemskih gričih nastaja nov zid, ki se vije preko dolin in razdvaja soseščine ter odreže otroke od njihovih šol in paciente od njihovih bolnišnic. Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu so se znašli nekje vmes – spadajo pod Jeruzalem, vendar so ločeni od njegovega središča. Če so do starega mesta včasih z avtobusom potrebovali petnajst minut, to danes traja tri ure ali več v primeru, da jih izraelska vojska sploh spusti preko kontrolne točke. Izrael je vzhodni Jeruzalem okupiral leta 1967 skupaj z Zahodnim bregom – toda v nasprotju z ostalimi palestinskimi ozemlji se je Izrael odločil priključiti vzhodni Jeruzalem skupaj z okoliškimi vasicami in ga razglasil za večno prestolnico judovske države. Toda Palestinci, ki so tam živeli, niso bili vzhičeni – dobili so le pravice začasnih prebivalcev, ki jim jih lahko Izrael kadarkoli odvzame, če preveč časa preživijo v tujini ali v kakšnem drugem palestinskem mestu. Jeruzalemska občina ne vlaga sredstev v infrastrukturo ter izobraževalni in zdravstveni sistem svojih palestinskih prebivalcev.Tudi mednarodna skupnost ni bila vzhičena – vsa veleposlaništva tujih držav so še zmerom v Tel Avivu in ne v Jeruzalemu, ki so ga Judje enostransko proglasili za svoje glavno mesto. Zunanji ministri EU so 8. decembra lani poudarili, da »EU ni nikoli priznala priključitve vzhodnega Jeruzalema … Jeruzalem naj bo skupna prestolnica obeh držav. EU ne bo priznala sprememb meja pred vojno leta 1967, predvsem tistih, ki se tičejo Jeruzalema.« Podobno je konflikt komentirala tudi nova zunanja ministrica EU baronica Catherine Ashton. Toda zdi se, da izraelskih sil ne zanima, kaj menijo ministri v daljni Evropi – s svojo politiko delajo življenja Palestincev v vzhodnem Jeruzalemu iz dneva v dan vse bolj neznosna: priključujejo ozemlja, gradijo zid, ki so ga Palestinci oklicali »zid apartheida«, in dovoljujejo ekstremističnim judovskim naseljencem, ki so očitno rasistično in versko motivirani, da zasedajo palestinske hiše, družine, ki so tam pred tem živele, pa vržejo na cesto. V soseski Šeih Žara želijo naseljenci zasesti prav vse hiše, eno za drugo. Pred kratkim so tako izselili družino Palestincev, ki so kot begunci leta 1948 prišli iz zahodnega Jeruzalema, zdaj pa morajo živeti v provizoričnem šotoru, kjer jih pestijo poplave in neprestano nadlegovanje ter nasilje s strani njihovih novih judovskih sosedov. Redni nenasilni protesti palestinskih družin, skupaj z izraelskimi in mednarodnimi aktivisti za mir, se vsak teden konča z izjemnim nasiljem izraelske policije. Do zdaj je bilo tam aretiranih že več kot petdeset protestnikov, več kot dvajset pa jih je bilo ranjenih. Izraelska sodišča pa prav tako podpirajo naseljence in policijo pri njihovih kolonialističnih prizadevanjih.V drugi soseščini Silvan, ki stoji tik ob starem mestu, se je Izrael domislil bolj kreativnega izgovora za rušenje palestinskih hiš in izseljevanje prebivalcev v šotore – kriva je arheologija. Izraelske oblasti so velik del soseske razglasile za »arheološko najdišče« in dale organizaciji ekstremističnih judovskih naseljencev pravico, da zavzamejo palestinske hiše, ki tam stojijo, jih porušijo in na njihovem mestu postavijo novo turistično znamenitost – Davidovo mesto. Turisti si ogledujejo, kje naj bi se kralj David kopal, jedel in kje naj bi imel shranjene zaklade, pri tem pa ne vedo, da stojijo na ukradeni zemlji, ki jo je Izrael po četrti ženevski konvenciji pridobil s pomočjo vojnega zločina. Izraelske oblasti naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi palestinske prebivalce Jeruzalema odcepili od mesta, ki jim predstavlja gospodarsko, izobraževalno in duhovno središče. Takšno ločevanje bi lahko izničilo možnosti za trajni mir in regijo obsodilo na vedno nove kroge nasilja, toda izraelske oblasti nadaljujejo s temi obsojanja vrednimi dejanji in tako bodo nadaljevale, vse dokler mednarodna skupnost ne bo posredovala. Tudi ob božiču so se verniki z vsega sveta podali na romanje iz Jeruzalema v Betlehem in na ta način častili Jezusovo življenje. Na poti v Jezusov rojstni kraj so se morali ustaviti pred ogromnim, grdim betonskim zidom, ki v višino meri kar osem metrov in ločuje turistično središče Jeruzalema od betlehemskega geta. Na zidovih geta ob velikih, z bodečo žico prepredenih vratih je turiste v kar treh jezikih pozdravil slogan »Mir z vami«. Napis, ki ni prav nič manj ironičen kot tisti, ki so ga iz koncentracijskega taborišča Auschwitz ukradli prejšnji mesec. Pogledov: 636
|
||||||
Brez komentarjev
| < Nazaj | Naprej > |
|---|