Pravo je mojstrstvo dobrega in pravičnega. (Ius est ars boni at aequi.)

Podrobnosti

Petek, 20 April 2012 13:29

Uporaba prava se v državah kontinentalnega pravnega sistema, kamor spada tudi Slovenija, pogosto dojema kot uporaba skupka pravil, ki se mehansko aplicirajo na dejanski stan. Obstaja prepričanje, da pravniki v sistemu kot je naš pravo zgolj uporabljajo na okoren in neambiciozen način in ne tudi ustvarjajo, kar je značilno za države »common law« pravnega sistema. Mogoče pravniški poklic na prvi pogled res izgleda tako suhoparen in nekreativen, vendar se tak opis ne sklada (vedno) z resničnostjo. Pravniki pri svojem delu tudi v našem okolju niso le roboti, ki bi sledili zgolj črki zakona in ne bi pravnega pravila postavili tudi v širši kontekst, se povprašali po njegovem smislu in namenu, ter na podlagi uporabe različnih načel, tudi načela pravičnosti, prišli do sklepa, ki ni le legalen, temveč je tudi legitimen in ne povzroča nesorazmernih posledic, bodisi pozitivnih bodisi negativnih.

Ob morebitnem dvomu, ali si pravniki lahko privoščijo neke vrste diskrecijo pri tem, v kakšen kontekst bodo pravno pravilo postavili in kako razumeli njegov namen, ter način apliciranja le-tega na dejanski stan, si lahko za ilustracijo te svobode izposodimo star latinski rek Celsusa »Ius est ars boni et aequi«. Že za časa antike so pravniki vedeli, da uporaba prava ni zgolj enostavna preslikava pravnega pravila v »življenje«, temveč gre za »mojstrstvo«, iz česar jasno izhaja, da njegova uporaba terja kaj več kot pa zgolj funkcionalno pismenost (to sledi tudi iz prevoda tega reka v knjigi »Latinski pravni reki« prof. dr. Kranjca »Pravo je spretnost kako najti tisto, kar je dobro in pravično« op.a.). Pravniški poklic je veščina, ki jo le redki zmorejo odlično obvladati. Kot pri drugih veščinah je tudi pravniško treba osvajati znova in znova in pri tem nikoli pozabiti na njen osnovni namen- delati dobro in pravično.

Takšna ustvarjalna uporaba prava nas spomni na »common law« pravni sistem, vendar je na primer teleološka razlaga pravnih pravil zgolj ena izmed razlag, ki se je pravnik pri svojem delu lahko posluži, pogosto pa ga k temu zavezuje sama dikcija pravnega pravila. To ne pomeni, da bo pravo ustvarjal, temveč ga bo le ustvarjalno uporabljal.

Poudarek na ustvarjalni uporabi prava je za posameznike najbolj pomembno v upravnih postopkih, v katerih uradne osebe odločajo o njihovih pravicah ali obveznostih. Življenje živimo v barvah, zato je črne črke zakona treba na pravi način »oživeti«, da bodo primerne za pravniški silogizem, oziroma pravniško sklepanje, pri katerem se primerjata abstraktni in konkretni dejanski stan. Abstraktni dejanski stan v pravnem pravilu je potrebno prebarvati v primerne barvne odtenke.

Seveda pa ustvarjalna uporaba prava ne pomeni, da se lahko ta ustvarjalnost izkorišča. Če je osnovni namen uporabe prava delati dobro in pravično, se krog tistih, ki pravniško veščino odlično obvladajo, najverjetneje zmanjša. Včasih je namen uporabe prava zgolj uporabiti ga kot sredstvo za dosego nekega drugega cilja, ki ni ne dober ne pravičen. Neredko bi se takšna aktivnost lahko imenovala tudi zloraba prava. Takšna uporaba prava pa prav gotovo ni tisto, kar je imel Celsus v mislih ob svojem izreku.

Petra Weingerl